Za leto 2026 smo se Kondorji odločili pogledat Dolomite. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno, saj je bilo termin odprave desetih članov potrebno najprej uskladiti interno, glede razmer pa smo zaupali statistiki preteklih let. Pred odhodom se izkaže, da nas bo šlo osem in da bo vsaj prve dni severni veter odpihnil letenje v osrčju Dolomitov, zato smo se v četrtek za dvemi avtodomi odpravili v Bassano.

Bassano, četrtek, 24.9.2026

Monte Avena, petek, 25.9.2026

Naslednja postaja je Feltre, mesto v dolini za grebenom nad Bassanom. Tam prenočimo na postajališču za AD, dopoldan pa se odpravimo proti pristanku lokalnega kluba (Bosherai). Skrbnik tega športnega centra pove, da bo dan letljiv, čeprav se zaskrbljeni oziramo v spet oblačno nebo. Da nam nekaj napotkov kako in kam, potem pa gremo spet vsi z enim kombijem na bližnji, 1400m visok hrib Monte Avena. Nizka oblačnost nas še malo zadržuje na tleh, pretežno na terasi pred kočo, potem pa se nekaj čez eno le pomečemo v zrak, kjer ni bilo gneče, le stisnjeni smo bili pod pokrov baze nekih dvesto metrov nad hribom. Po nekaj urah se sestavimo na pristanku. Na koncu smo spet (skoraj) vsi zadovoljni z dnevnim letenjem ob hribih z vrhovi v oblakih in nad delujočo dolino. Hitro se odpravimo naprej, v Belluno na drugem koncu doline, kjer nas je počakal Miha, ki je tam pristal, zaradi drugih obveznosti zaključil svoj del odprave in od tam odpotoval domov. Ostali smo si ogledali središče Belluna, od blizu pa neko picerijo, vredno Italije.

Col Rodella, sobota, 26.9.2026

Vremenska napoved se je izboljšala in za naslednji dan je cilj Col Rodella, hrib zaradi katerega se hodi letet v Dolomite. Gabi in Matic nas tako odpeljeta v tisto smer. Ustavimo se na parkirišču ob nekem ovinku, kjer nas v jasni in svetli noči pozdravijo prave gore, in tam prenočimo. Zjutraj gremo še malo naprej, da vidimo slikovito planino Fuciade pod gorami, za katerimi se menda skriva Marmolada. Zajtrkujemo malo nižje, na prelazu San Pelegrino s lepim razgledom na s soncem obsijane hribe vse naokoli, potem pa naprej, v dolino Fassa, po tej pa gor, do spodnje postaje gondole na Col Rodello. Udobna gondola nas hitro dvigne za 1000m, kjer se odprejo dih jemajoči pogledi na Dolomitske vršace. Vzamemo si čas, da si s tal ogledamo okoliško panoramo, pri tem pa opazujemo neverjetno veliko kolegov, ki se drenjajo v zraku okoli vzletišča. Okoli pol druge se prvi Kondorji podajo v zrak, ostali pa tudi počasi zberemo pogum in se vržemo v zdaj že neverjetno gnečo v zraku. Letenje med mogočnimi hrbi nad Canazei-em nobenega ne pusti ravnodušnega.

Večerjo si pripravimo na bližnjem prelazu Passo Pordoi, ki smo ga lahko prej gledali iz zraka. Restvavracija z razgledom za 12 zvezdic! Prenočimo na naslednjem prelazu na poti proti Cortini d'Ampezzo, na Passo Falzarego, kjer se del ekipe pridruži veselici v nekem slo avtodomu.

Monte Piana, nedelja, 27.9.2026

Za zadnji dan si zadamo letenje na slavne Tre Cime. Do izhodišča pri jezeru Misurina pridemo, ko nekaj padalcev že vzleta na Monte Piana, od koder se da narediti preskok na Tre Cime. Takoj dobimo prevoz s terencem  na vzletišče. Tam opazujemo sonde, kako se visoki podajo proti naši ciljni gori in kujemo svoje načrte vse dokler se nabolj zagnani ne spravijo v zrak. Nekako se ne da pobrat, nekateri še malo čakamo, dokler ni jasno, da je to to in poštartamo še ostali. Malce pojadramo okoli vzletišča, Cime bodo počakale na naslednji obisk, in se spustimo na zaključni pristanek te odprave. Potovanje sklenemo na zaključni pici v San Candido, nato se prepustimo vozikoma, ki nas varno dostavita domov.

V ta kratek zapis se ne da zajeti vsega, kar smo skupaj preživeli, sploh pa ne občutij ob odkrivanju novih krajev, terenov in letalnih izkušenj. Kot je pripomnil naključno mimoidoči A.E. - Dobri ste Kondorji, dobri. Ni več klubov, ki bi se v takem številu zbrali na odpravi v Dolomite!

Ekipa: Roberto, Drago, Uroš, Matic Knez, Gabi, Mitja Kuzman, Gabi, Miha, Rado, na Col Rodeli pa se nam pridruži še Tomo. Hvala Maticu in Gabiju za vožnjo, slednjemu pa še za vso organizacijo.

-- Slike -- -- Leti --

Na Paralisci se odprejo debate o letošnji Kondor odpravi. Res ne hodimo nikamor skupaj letet, treba se bo zorganizirat. Skupaj damo urnike in določimo termin in rezervo, potem pa da vidimo, kje bo možno takrat letet. V začetku septembra se odprejo prijave, a nakaplja se nas le pet (Drago, Gabi, Mitja, Matic Knez in Rado). Predlog je Avstrija, Griefenburg, oz. Embergen Alm. Teden dni prej gledamo vreme in obeti so dobri, kaže sonce, mora bit. Nekaj dni prej se napoved topi in poleg sonca kaže na veter in inverzijo. Ajme. Preigravamo alternative in zmaga Primorska. Tudi kaže na veter in inverzijo, a je manj vožnje, predvsem pa poznamo teren, je bolj obvladljivo in gurmansko ustrezno.

V petek dopoldan se naložimo v gabijev kombi in odrinemo na Lijak, kjer naj bi bilo pogojno letljivo. Vmes potrdimo, da bo baza v Brdih, kjer predsednik rezervira en apartma.

Lijak, 19.9.2025, petek.

Na pristanku za malo zgrešimo kombi za gor, pa si malo ogledamo nov inf. center. Zmenimo se enim lokacem, ki se je tudi nekako odpravljal na start. Gre z nami gor, po letenju pa zategne Gabija po kombi.

Na startu poteka intenzivni parawaiting, pretežno tujci. Toplo je, veter je švohen, a vleče gor. Burja na Kovku sicer slabi, a si ne obetamo bogve kakšnega letenja. Sicer pa - na izletu smo, pa se ne bomo pritoževali.

Dan se preveša v popoldan, ni več kaj čakat, če scurimo, pač danes ni dan za letet. Prvi gre Mitja, ki se pobere in zgine za vzhodnim vogalom. Počasi začnemo kapljati v zrak.

Podrgnemo greben med zmajarsko in Škabrielom in po dveh urah smo na pristanku, le Matic še ene pol ure dlje uživa v svojem prvem Lijaku.

Dobre volje se v Brda vračamo ob Nadiži, gremo v Čedad na pico. Lepo, slikovito mesto, ki nas je potegnilo še na okusen lokalni pršut in kozarec vina.

Zvečer nas Gabi pelje še v vinski bar Konvin - prijetno vzdušje, ampak ne zaružimo, jutri je še en dan.

 

Brestovica, 21.9.2025, nedelja.

Obeta se nek hud veter v višinah, za v hribe ne bo, Lijak bo ziher, ampak tam smo že bili. Mitja navija za Marčev hrib, kjer se da na dinamiki pofurat greben, a ga lokalci, pri katerih poizveduje, postavijo na realna tla, da je za tam vetra spodaj premalo. Tako se odločimo, da gremo pogledat Brestovico, ki je bila cilj tudi kar nekaj lokalcev.

Po zajtrku gremo skupaj na razgledni stolp, da si ogledamo Brda, potem pa na kavo v dvorec Viplože. Tam se pripravlja neka nobl fešta, kjer točijo penino, ki zamika tudi nas in si jo privoščimo, če smo že tu. Okusno, ni kaj.

Okrepčani odrinemo na Brestovico, kjer hitro najdemo start. Ta je že kar obljuden, ene dva pa že letkata. Hm, vetra ni nekega, bomo videli. Med čakanjem se malo pogovorimo z domačini, marsikaj izvemo o tem startu, predvsem kje se najbolj leti. Sicer pa ni neka mudrost, le nizko je do podna. Mitja seveda prvi potegne svojo deltico, Drago mu kmalu sledi, Gabi in Matic pa se odločita, da danes ne bosta letela, da se gresta kopat v Devin. Pa razumi, kdor more.

Privoščimo si urico grebenarjenja med startom in Doberdobom v Italiji. Tu pa tam je kak stebriček za užit razglede na morje pred nami in hribe na severu.

Lepa urica, za vse tri leteče nov štart, novo doživetje, več kot vredno obiska. Do prihoda naših kopalcev se na pristanku ob pivu podružimo z lokalci.

V bližnji gostilni/piceriji najdemo prejšnjo druščino, a nas kelnerca ne šljivi, pa se poberemo v Wajdušno v domač Plac, kjer se lahko okrepčamo in domov.

Fajn odprava.

-> FOTO ALBUM <-