Na Paralisci se odprejo debate o letošnji Kondor odpravi. Res ne hodimo nikamor skupaj letet, treba se bo zorganizirat. Skupaj damo urnike in določimo termin in rezervo, potem pa da vidimo, kje bo možno takrat letet. V začetku septembra se odprejo prijave, a nakaplja se nas le pet (Drago, Gabi, Mitja, Matic Knez in Rado). Predlog je Avstrija, Griefenburg, oz. Embergen Alm. Teden dni prej gledamo vreme in obeti so dobri, kaže sonce, mora bit. Nekaj dni prej se napoved topi in poleg sonca kaže na veter in inverzijo. Ajme. Preigravamo alternative in zmaga Primorska. Tudi kaže na veter in inverzijo, a je manj vožnje, predvsem pa poznamo teren, je bolj obvladljivo in gurmansko ustrezno.
V petek dopoldan se naložimo v gabijev kombi in odrinemo na Lijak, kjer naj bi bilo pogojno letljivo. Vmes potrdimo, da bo baza v Brdih, kjer predsednik rezervira en apartma.
Lijak, 19.9.2025, petek.
Na pristanku za malo zgrešimo kombi za gor, pa si malo ogledamo nov inf. center. Zmenimo se enim lokacem, ki se je tudi nekako odpravljal na start. Gre z nami gor, po letenju pa zategne Gabija po kombi.
Na startu poteka intenzivni parawaiting, pretežno tujci. Toplo je, veter je švohen, a vleče gor. Burja na Kovku sicer slabi, a si ne obetamo bogve kakšnega letenja. Sicer pa - na izletu smo, pa se ne bomo pritoževali.
Dan se preveša v popoldan, ni več kaj čakat, če surimo, pač danes ni dan za letet. Prvi gre Mitja, ki se pobere in zgine za vzhodnim vogalom. Počasi začnemo kapljati v zrak.
Podrgnemo greben med zmajarsko in Škabrielom in po dveh urah smo na pristanku, le Matic še ene pol ure dlje uživa v svojem prvem Lijaku.
Zapeljemo se v Brda, v naš apartma med Šmartnim in Dobrovo, Dragotov bograč gre na šporhet, mi pa v bazen na terasi, kjer poziramo v sončnem zahodu. Po okusni večerji nima nihče več volje še za kakšno raziskovanje okolice, raje malo pomodrujemo o preživetem in naslednjem dnevu.
Kobariški stol, 20.9.2025, sobota.
V petek na Lijaku nam Klemenčič pove, da imajo Primorci v soboto na Kobariškem stolu zaključek Kondor lige. Napovedi so, po besedah teh, ki jih preučujejo, bolj uboge in zaupamo presoji lokalcev. Aktiviramo Klavdija, da dobimo prostor v kombiju za Kobariški Stol, kamor so se poleg lokalcev odpravili tudi neki Nemci.
Start je pred poldnevom že zelo obljuden, a nihče ne rine v zrak, tako tudi mi postopamo okoli. Kondorji se gremo malo razgledat in tako pritavamo na vrh Stola in se napasemo na pogledih na Julijce. Ko se vrnemo na start, se že mudi, saj se že startuje.
Prvi gre Mitja, ki ga malo razmeče, a se deltica sestavi in potem lepo odleti, ostali mu sledimo,
Dobre volje se v Brda vračamo ob Nadiži, gremo v Čedad na pico. Lepo, slikovito mesto, ki nas je potegnilo še na okusen lokalni pršut in kozarec vina.
Zvečer nas Gabi pelje še v vinski bar Konvin - prijetno vzdušje, ampak ne zaružimo, jutri je še en dan.
Obeta se nek hud veter v višinah, za v hribe ne bo, Lijak bo ziher, ampak tam smo že bili. Mitja navija za Marčev hrib, kjer se da na dinamiki pofurat greben, a ga lokalci, pri katerih poizveduje, postavijo na realna tla, da je za tam vetra spodaj premalo. Tako se odločimo, da gremo pogledat Brestovico, ki je bila cilj tudi kar nekaj lokalcev.
Po zajtrku gremo skupaj na razgledni stolp, da si ogledamo Brda, potem pa na kavo v dvorec Viplože. Tam se pripravlja neka nobl fešta, kjer točijo penino, ki zamika tudi nas in si jo privoščimo, če smo že tu. Okusno, ni kaj.
Okrepčani odrinemo na Brestovico, kjer hitro najdemo start. Ta je že kar obljuden, ene dva pa že letkata. Hm, vetra ni nekega, bomo videli. Med čakanjem se malo pogovorimo z domačini, marsikaj izvemo o tem startu, predvsem kje se najbolj leti. Sicer pa ni neka mudrost, le nizko je do podna. Mitja seveda prvi potegne svojo deltico, Drago mu kmalu sledi, Gabi in Matic pa se odločita, da danes ne bosta letela, da se gresta kopat v Devin. Pa razumi, kdor more.
Privoščimo si urico grebenarjenja med startom in Doberdobom v Italiji. Tu pa tam je kak stebriček za užit razglede na morje pred nami in hribe na severu.
Lepa urica, za vse tri leteče nov štart, novo doživetje, več kot vredno obiska. Do prihoda naših kopalcev se na pristanku ob pivu podružimo z lokalci.
V bližnji gostilni/piceriji najdemo prejšnjo druščino, a nas kelnerca ne šljivi, pa se poberemo v Wajdušno v domač Plac, kjer se lahko okrepčamo in domov.
Fajn odprava.
-> FOTO ALBUM <-
